Enostavneje, kot je predstavljeno v spodnjem zapisu, je težko predstaviti.
Vse, kar se nam v življenju dogaja, je rezultat tistega, kar smo posejali v prejšnjih življenjih. In je hkrati rezultat tega življenja; staršev, ki so nas spočeli, oseb, ki smo jih v življenju srečali, služb, ki jih opravljamo, našega ega, ki se z leti spreminja in nenazadnje, je rezultat našega značaja. K temu dodajmo še vse podedovano in vse, kar je pridobljeno iz skupinske karme, ki jo nosi biopolje naroda in človeštva nasploh.(kolektivna zavest)
Številni verjamejo, da postavitev planetov vpliva na vse – od našega spočetja in rojstva do smrti – skozi dogodke v našem življenju. V tem primeru lahko rečemo, da ni naključij, temveč se vse z zgodi natančno tako, kot se mora.
Če na življenje gledamo s te perspektive, potem opazimo, da nepravičnosti ni. S tega zornega kota se nikomur ne dogaja krivica in nihče ni prebogato obdarjen. Razloge za naše bolezni, nesreče in razne neprijetnosti moramo iskati v našem škodljivem delovanju, razmišljanju in čustvovanju v tem in prejšnjih življenjih. Vse, kar smo povzročili z našim delovanjem, se nam enkrat vrne preko SISTEMA SAMOREGULACIJE BIOPOLJA, našega informacijsko-energijskega sistema vsega, kar je.
Ta proces imenujemo MEHANIZEM KARME.
Karmo razumemo kot zakon o vzroku in posledici, po katerem ne more biti ne misli, ne dejanja, ne dogodka, ne da bi sledila neka posledica.
Vse v vesolju je energija in informacija različnih intenzivnosti. Tudi misel je val energije. Z našo dušo se karma prenaša kot informacija vseh izkušenj, nepredelanih dogodkov, traum iz enega življenja v drugega. Pojmovanje o ponovnem rojstvu in inkarnaciji vsebuje premiso, da vse, kar naredimo danes, vpliva na potek dogodkov v naslednjih dneh, mesecih, letih. Po tem poimenovanju torej KARMI ne moremo ubežati.
Včasih je bila energijska raven ljudi nižja, zato je mehanizem karme deloval počasneje. Posledice določenega škodljivega delovanja so se skozi bolezni in nesreče manifestirale šele v naslednjih življenjih, pri vnukih, pravnukih. Zato je bilo vzrok in posledico težje vzročno povezati.
Vesolje se nenehno širi, tudi pod vplivom našega razmišljanja, hkrati pa se zvišuje energijska raven ljudi in vseh procesov. Zaradi tega je hitrost karmičnih procesov bistveno višja. Tako lahko na svoje škodljivo delovanje danes odgovor dobimo precej hitro.
Še posebno pomembno je dejstvo, da za naše napake lahko plačajo naši otroci ali vnuki ter pogosto tudi tisti, s katerimi živimo ali smo na nek način povezani. To dojemamo kot nesmiselno in nepošteno. Zakaj naj bi otroci plačevali za napake, ki smo jih storili mi?
Težko na primer sprejmemo dejstvo, da je veliko otrok bolnih. Na ravni enotnega biopolja- energijsko informacijskega sistema (univerzuma, kreatorja, boga – kakor koli to že imenujemo) ni pomemben samo posameznik, ampak ljudje kot zbir idej in programov. Ljudje lahko delujemo v skladu z zakoni enotnega biopolja (univerzuma) ali pa tudi ne. Kadar delujemo sebično, samo v svoje dobro, ne ozirajoč se na to celoto in pri tem morda celo neposredno škodujemo drugim, kršimo višje zakone. V primeru kršenja višjih zakonov je možen le en odgovor celotnega biopolja (univerzuma) in ta se sproži preko sistema SAMOREGULACIJE BIOPOLJA – KARME.
Najprej se izrazi kot opozorilo. Če oseba opozorila ne sprejme ali ga ne razume, sledi uničenje. Uničenja prevzamejo oblike bolezni ali nesreč, ki jim običajno ne vidimo vzroka in jih dojemamo kot nepravične. Vendar – večje kot je trpljenje, bolj se duša odveže od svojega zemeljskega telesa in se tesneje poveže z biopoljem. V tem procesu dobi priložnost uvida v svoje napake, da jih skozi ozaveščanje našega zemeljskega ega lahko popravi. Tako lahko naslednje življenje začne na višji ravni zavesti. V skrajnem primeru nesprejemanja opozoril, nastopi fizična smrt, ki je odrešitev človekovega ega. Medtem ko gre na tej točki za odrešitev človeka, pa sočasno ne gre za odrešitev duše. Ta bo morala vse izkušnje, jezo, zamere, obžalovanja, sovraštva, maščevanja, nepredelane dogodke, travme predelovati v naslednjem življenju. To je glavna naloga duše da razrešuje in s tem raste.
Nemalokrat se pripeti, da duša v obupu, zaradi bolezni, svoj položaj pred smrtjo še poslabša. To se zgodi, če človek postane jezen, mogoče celo agresiven in poln obsojanja, tako do sebe, kot do družbe in skupnosti, ki ga obdaja. Pravilna pot zdravljenja poteka v smeri ozaveščanja, kesanja in odpuščanja, najprej do sebe in potem do drugih.
Mehanizem samoregulacije biopolja deluje tako, da tiste, ki širijo škodljive zamisli in programe, onemogoči. Če se sprašujemo, zakaj morajo biti bolni že mali otroci, je del odgovora gotovo ta, da ti plačujejo grehe staršev in njihovih prednikov.
Na tej točki najdemo stičišče celo s splošno medicino – da so bolezni velikokrat podedovane (družinska karma). Glede na prej opisano nemara lažje razumemo, da nevšečnosti izvirajo iz vzrokov, ki jih je treba odpravljati. In to ne simptomatsko, kar počne večina ljudi. Razumevanje tovrstnega pogleda terja širino sprejemanja. Odkrij vzrok na energijskem nivoju in posledica, ter s tem problem bo trajno razrešen.
Upoštevati moramo vse, kar duša prinese s seboj iz svojih prejšnjih življenj ali pa je bila celo prvič reinkarnirana na planetu Zemlja. Kadar so otroci npr. zapostavljeni v družbi, nesprejeti, preveč živahni, nimajo dobrih odnosov s starši, sorodniki, prijatelji… pomeni, da niso PRIZEMLJENI in velika verjetnost tudi posledica tega da so prvič reinkarnirani na planetu Zemlja.
Ko tako dušo otroka ali že odraslega popeljemo v meditaciji v prejšnja galaktična nezemljska življenja, da podoživi vso to osamljenost, ter naložimo še občutek sprejetosti, varnosti in ga potem prizemljimo se jim odnosi neverjetno spremenijo, prav tako samosprejemanje. Izzvenijo lahko tudi nekatere bolezni. Pogosto se izkaže, da imajo ti ljudje celo nadnaravne darove, ki se jih niti ne zavedajo, dokler jih ne ozavestijo. V takih primerih je potrebna prizemljitev za zavedanje – »sem tukaj in zdaj na planetu Zemlja«.
Ljudje, ki posledice neprizemljevanja stopnjujejo, na žalost (ne vsi!) mnogokrat postanejo depresivni ali do konca življenja zgolj životarijo. V najslabšem primeru lahko končajo v psihiatrični bolnišnici.
Človeštvo ima v zadnjem času večjo energijsko moč. Večja kot je in dlje časa, kot se zadržujemo na neki nepravilni poti, več karme prenesemo v naša naslednja življenja. Zaradi biološke povezave med starši in otroci, se na otroke prenesejo v povečani količini tako koristni kot tudi škodljivi podzavestni programi. Včasih se mora, zaradi močno škodljivih podzavestnih programov, zatreti celoten rod, ki ogroža program regulacije oz. ravnovesja Vesolja. To naredi samoregulacija biopolja – karma.
Vesolje deluje po zakonu sprejemanja vsakogar z brezpogojno ljubeznijo. Je neke vrste skupni imenovalec vse obstoječega. Z drugimi besedami – vse je božja volja oz. naravni zakon ureja vse. Brez izjem.
Prav tako so v našem biopolju shranjene družbene napake. Nahajajo se v naši podzavesti. Govorimo o KOLEKTIVNI ZAVESTI. To imenujemo družbena karma, za katero smo delno odgovorni tudi sami. Človek sicer greši sam, a posledice dejanj nosi skupaj s svojimi najbližjimi, ob tem pa nanje prenaša tudi negativne programe. Kadar greši kot predstavnik družbe, plača tudi družba, ki jo predstavlja.
Na Zemlji nikoli ne smemo biti odvisni od vodilnih, gurujev, učiteljev. Ne smemo jih povzdigovati na višje ravni. Z drugimi besedami, ne smemo vzpostavljati hierarhije, saj s tem, da človeka dvigujemo nad Boga, kršimo Višje zakone.
Poleg tega bi se morali neprenehoma zavedati odgovornosti, da ima vsaka naša slaba misel, beseda ali dejanje odziv v Univerzumu. Bolj realni in prepričljivi kot smo v svojem delovanju, večji odziv dobimo nazaj – tako v pozitivno kot v negativno stran.
Poseben problem so naša škodljiva delovanja, zavestno ali nezavedno. Močnejši kot smo v takih delovanjih, večjo škodo ob tem povzročamo.
OSNOVNI ZAKON UNIVERZUMA JE LJUBEZEN IN SPREJEMANJE VSEGA Z BREZPOGOJNO LJUBEZNIJO.
Zla ne smemo povzročati niti v mislih. Te so še bolj destruktivne, kot dejanja, saj delujejo na višji ravni. Izvzete so misli, ki nam v zavest vdirajo spontano. Pomembne so tiste, ki jih gojimo in razvijamo ob razmišljanju. Na primer: zgodilo se nam bo nekaj hudega, nečesa ne zmoremo, gojimo željo po maščevanju, jezi in agresiji do posameznika, družbe, skupnosti.
Vsako škodljivo razmišljanje povzroča v naši podzavesti energijske posledice.
Danes ni dovolj samo biti dober. Biti moramo dobri in to aktivno. Procesi na Zemlji se odvijajo s tolikšno hitrostjo, da biti pasiven in ne povzročati negativnosti, pomeni zaostajati za vsem, kar se dogaja. Zato se moramo, glede na svoja spoznanja, uvide in pridobljeno znanje, dejavno vključevati v življenje okoli sebe. Na tak način prevzemamo odgovornost za svoje življenje, živimo tisto, kar govorimo, in govorimo, kadar je potrebno. Tudi, če smo popolnoma pasivni, pomeni, da se prepuščamo vplivu zunanjih dejavnikov. Zato je prej omenjeno nujno potrebno razumeti in svoje življenje prevzeti v svoje roke.
Naučiti se moramo postavljati meje – tako sebi, kot drugim. Za pretočnost naše srčne čakre in v izogib tesnobi, anksioznosti, depresiji ali napadom panike, občutkov ne smemo tlačiti in jih zadrževati v sebi.
Če smo energijsko napadeni, za to gotovo obstaja določen razlog. Zavedati se moramo, da je energijski napad veliko močnejši od fizičnega. Če smo mi njegov povzročitelj, smo zanj tudi močneje kaznovani oziroma odgovorni.
Na neki točki, ki se nahaja med nami in okoljem, je vedno popolno ravnovesje. Kadar smo deležni agresije, to pomeni, da imamo znotraj sebe podobni program, tako zunaj (zavestno) kot znotraj (nezavedno). Vzrok je lahko v našem napravilnem delovanju v tem življenju (primarni, jedrni nivo), v prejšnjih življenjih ( zgodovinski nivo), v delovanju naših prednikov (genski nivo,družinska karma) ali pa celo na nivoju duše.
Pravilno je, da se ob tem vprašamo, kaj lahko storimo, nato v izogib ponovni zunanji agresiji spremenimo sebe (Spremenimo svoje misli in spremenil se bo naš svet.)
Preprosto povedano: kadar nas nekdo razjezi, mu je to uspelo zato, ker imamo v sebi podobni program jeze. Kadar na energijski napad (naše močno osredotočene misli) tudi sami odgovorimo z energijskim napadom, sprožimo verižno reakcijo in s tem okrepimo negativne programe. Gre za grobo kršenje višjih zakonov in za to sledi kazen (KARMA). Sproži se samoregulacija Biopolja (Univerzuma, Vesolja, Kreatorja, Boga).
S svojimi otroki in z drugimi sorodniki smo povezani tudi na energijski ravni, zato je energijski napad na nas lahko hkrati tudi napad nanje. Povratno doživi napad tudi napadalec in njegov rod. Edino pravilno delovanje brez kršenja višjih zakonov je, da na take napade prizadeta oseba ne odgovarja z novo agresijo.
Oseba, ki energijsko agresijo povzroča zavestno, potrebuje pomoč, da svoje napake ozavesti, dobi dovolj ljubezni in začne delovati z brezpogojno ljubeznijo sprejemanja sebe in drugih. Potem lahko deluje skladno z višjimi zakoni Univerzuma. Energijsko agresijo lahko povzročamo tudi nezavedno. Ta je najbolj destruktivna, saj se nam vsi negativni podzavestni programi povrnejo v naših naslednjih življenjih. Lahko pa se prenašajo kot družinska karma tudi na naše otroke.
Te programe nevede in nehote aktivirajo različni sprožilci (triggerji). Povezujejo se z različnimi slabimi dogodki ali travmami, ki so se nam dogodili v preteklosti tega ali prejšnjih življenj. Naše zdravje je v veliki meri odvisno tudi od pravilnega delovanja naših staršev in prednikov ter od tega, kaj je hotela duša ob svoji ponovni reinkarnaciji izkusiti v tem življenju oziroma, kakšen je njen Božji načrt.
Ko ljudi doseže informacija, kaj vse vpliva na njihovo zdravje, se bodisi prestrašijo bodisi ne verjamejo. Posebno težo nosi informacija o plačevanju grehov svojih prednikov – družinska karma. Večina misli, da v zvezi s tem ne morejo storiti ničesar. In vendar sta sprememba in pomoč mogoči. Sprememba je možna ob ozaveščanju in razumevanju skozi proces lastne transformacije. S spremembo sebe, svojega delovanja in miselnih vzorcev, se samodejno zmanjša vpliv drugih na nas. To velja tudi, kadar kdo na nas osredotoča slabe misli, torej v primeru energijskega napada. Enako je tudi z našo usmerjeno agresijo – tako zavestno kot nezavedno.
Z nenehnim zavedanjem svojih misli, občutkov in s prekinitvijo negativnih vzorcev, jih zmoremo ozavestiti, počistiti, razrešiti in razpustiti. S tem negativnim programom preprečimo, da bi vplivali na življenja naših otrok, vnukov in na naša naslednja življenja.
Iz vsega zapisanega lahko sklenemo, da so fizične in psihične bolezni, travme in nenazadnje naša usoda rezultat samoregulacije biopolja – karme. Vse težave, s katerimi se srečujemo, nas na nek način ustavijo in opozorijo, da v svojem življenju nečesa ne delamo prav. Delujejo kot signal, da bi lahko šli v smer, ki nam dolgoročno škodi. Bolj preprosto povedano: bolezen, bolečina ali nesreča nas poskušajo ustaviti in nam pokazati, da smo zašli v slepo ulico. Sporočajo nam, da moramo pri sebi nekaj resno spremeniti, v načinu razmišljanja, vedenju ali življenju nasploh.
Bistvo življenja je delo na sebi, sprotno »predelovanje dogodkov, oseb, travm« in ozaveščanje. Za osebno rast in rast naše duše.
Na teh osnovah tudi slonijo moja svetovanja in terapije s t. i. »čudežnimi ozdravitvami«. Ob razumevanju vsega naštetega vidimo, da v resnici niso prav nič čudežne, čeprav jih naš um težko doume in sprejme na Zemeljski ravni, v materializirani obliki.
Moja zdravljenja potekajo na Karmični diagnostiki.
ZA NAJVIŠJE DOBRO ZDRAVLJENCA JE NUJNO POTREBNO SODELOVANJE ZDRAVILCA IN ZDRAVNIKA.
Iztok Pogačnik Svetloba
